OBLAČILA ZA PSE – KO ČLOVEŠKE ŽELJE PREGLASIJO PASJE POTREBE Oblačenje psov postaja vse bolj razširjen pojav, pogosto pa je vodeno predvsem s človeškimi estetskimi merili, ne pa z dejanskimi potrebami živali. Skrbniki želijo svojim psom nuditi najboljše, a se ob tem velikokrat ujamejo v past človeškega dojemanja udobja, videza in čustvene navezanosti. Pes pa ni otrok. In še manj modni dodatek. Ko oblačilo ni namenjeno psu, ampak človekovemu egu Vedno več psov je oblečenih v jakne, majice, škornje ali celo kostume – ne glede na letni čas, vreme ali fiziološke potrebe živali. Razlog za to pogosto ni zaščita pred mrazom, temveč želja po tem, da je pes »lušten«, »moden« ali da se sklada z lastnikovim stilom. Takšno ravnanje ni nujno škodljivo, vendar postane problematično, kadar: Pes v oblačilih kaže znake nelagodja, kot so tresenje, togost pri hoji, praskanje, panično grizenje oblačila ali umikanje. Oblačila ovirajo naravno gibanje ali regulacijo telesne temperature. Lastnik vztraja pri oblačenju, čeprav pes oblačilo očitno zavrača ali ga ne potrebuje. Takrat skrbnik nehote postavi svoje potrebe in predstave nad dobrobit živali – kar je v nasprotju z odgovornim in etičnim skrbništvom. Psi niso otroci – razlika, ki jo moramo razumeti Psi imajo drugačne senzorične potrebe, drugačen termoregulacijski sistem in popolnoma drugačen pogled na svet. Preoblačenje psa, pretirano razvajanje in ravnanje z njim kot z otrokom pogosto vodijo v vedenjske težave, stres in zmedenost psa glede svoje vloge v družini. Pomembno je, da psa obravnavamo kot psa – s spoštovanjem do njegovih instinktov, fizičnih potreb in naravnega vedenja. Čustvena povezanost s psom ne pomeni, da ga obravnavamo kot človeka temveč, da mu nudimo okolje, v katerem lahko ostane to, kar je – uravnotežen, varen in miren pes. Kdaj je oblačilo smiselno? Oblačila so lahko koristna v določenih situacijah, kot na primer: pri kratkodlakih psih v hladnem vremenu, pri starejših ali bolnih psih, po operacijah ali pri kožnih težavah, pri ekstremnih vremenskih pogojih. A tudi v teh primerih morajo biti oblačila izbrana skrbno: ustrezne velikosti, iz zračnih materialov, funkcionalna in prijazna do kože. In kar je ključno – pes mora v njih delovati sproščeno in svobodno. Pokazatelj naše odgovornosti Zunanji videz psa ne sme postati prednostna vrednota. Naša odgovornost kot skrbnikov je, da prepoznamo, kdaj nekaj počnemo zaradi lastnih želja in kdaj resnično v dobrobit živali. Oblačilo naj bo orodje za podporo psu – ne izraz človeške želje po pozornosti, »prisrčnosti« ali samopotrditvi. Zaključek Odgovorno skrbništvo pomeni, da znamo ločiti med tem, kaj pes potrebuje, in tem, kar si mi želimo. Vsakršno vedenje, tudi oblačenje, mora temeljiti na razumevanju pasje fiziologije, čustev in naravnega vedenja. Pes ni lutka. Je čuteče, živo bitje, ki nas potrebuje kot vodnika – ne kot modnega stilista.
